| |
 |
|
Sončni žarki so ogreli morsko ozračje. V senčnem nasadu košatih oljk in pod njenim klobukom sta se pred njimi skrivala. Vročina je naraščala z vsakim poljubom in senca ju ni uspela ohladiti. Tako je klobuk poletel v daljavo in začela se je njuna nova življenska pot polna še neznanih dogodkov. Obdana s prijatelji in sorodniki sta proslavila svojo preteklost in nazdravila svoji prihodnosti skupaj z njimi.
|
|
| |
 |
|
Raznobarvnost dežnikov je ustvarila intimno vzdušje. Z njimi so zapolnili prostor in tako je delovalo, kot da je ljubezen ujeta v velikem balonu najbližjih. Kasneje se je tudi njun rdeč dežnik zaprl v balon poln čustev. Veter ga je nosil, obračal po svoje in ju zapeljal v svoj svet.
|
|
| |
 |
|
Sedela je tam, sproščeno, ob skodelici kave, nevede da jo skozi okno starega hotela opazuje on. Vstala je in nadaljevala pot po mokrih deževnih ulicah. Hitro je stekel za njo, da je slučajno ne izgubi. In potem ga je zagledala, a kljub temu bežala naprej. Po ozkih poteh, ki so vodile na Ljubljanski grad jo je zasledoval vse do konca.
|
|
| |
 |
|
Naslonjen ob drevo, z zaprtimi očmi, je pričel z odštevanjem. … tri, dva, ena,… in začel je z iskanjem. Nevesta se je skrbno skrila med skalovjem, a bela poročna obleka in poletno zelen gozd sta si medsebojno ustvarjala močno nasprotje. Tako so barve narave izdale nevesto.
|
|
| |
 |
|
Sprehod po Bistriškem vintgarju v beli poročni obleki, petah in slavnostni vojaški uniformi. Neokrnjena narava in mladoporočenca sta ustvarjala močan kontrast, ki takoj pritegne pogled. Črnobela je ta kontrast samo še poudarila, dodala neko posebnost, drugačnost, dodatno izpovednost... in tako je, črnobela dobila barvistost.
|
|
| |
 |
|
Glej vlak se vije iz Benečije, … Ženin je v nestrpnem pričakovanju čakal nevesto na železniški postaji. Ona je na vso moč mahala, da bi jo čim prej opazil. In nato sta se zagledala … si stekla v objem … in se predala drug drugemu. Za njima pa se je v daljavi bohotilo majhno mestece Štanjel, ki vedno znova ohranja tisto zasanjano mistiko.
|
|
| |
 |
|
Kot, da bi stopil v veliko živo skrinjico. Potisneš velika težka lesena vrata in pred tabo se kot navita vrti snežno bela balerina. Za trenutek se ustaviš, nato pa slediš njenim gibom, ki te vodijo navzgor po masivnih kamnitih stopnicah v svet magije.
|
|
|
|